»S pomočjo analognih tehnik in vključevanjem naravnih elementov – morske vode, sončne svetlobe, naplavin – razvija fotografski jezik, ki ni podrejen nadzoru, temveč se odpira nepredvidljivim transformacijam.«
»Hiša Tartini postane druženje paralel, kot jo definira Jaša, preobrat situacij, figur in zvokov. Je arhitektura sanj, ki se nenehno premika in spreminja. Sama hiša, njeni prostori se spreobračajo in premikajo kot v veličastni Piranesijevi arhitekturi. Jašev Rekviem je sanjsko delo, dragoceno okno v najbolj skrite želje in konflikte.«
»Dva fragmenta osmislita življenje celoti, tretji dimenziji. Jaša je dirigent tega dela, ki oživi in se prepleta z likoma njegovega očeta in slavnega violinista. In pri tem zariše krog, niz vzporednih pripovedi, za katere se zdi, da se nikoli niso srečale. Podari nam novo partituro, scenarij, ponovno napisan v skladu z večnim gibanjem.«
»Verjamem, da lahko dejansko spremeniš stvari. Ljudje se bodo morda zagreli za nostalgijo, a bodo videli tudi, kako je lahko moje delo pretirano politično in rahlo poduhovljeno. Zdaj je pomembneje, kot je bilo kadar koli prej.«
»Del tega odseva je področje slikarskega minimalizma, ki ga osebno čutim kot že bolečo Beckettovsko praznino, kjer se naslikana bitja učijo živeti in umreti v lastnem miselnem svetu, kadar prečijo prostor slike in se nekje ob robu nato poslovijo.«